Predsednik Vlade Republike Slovenije Miro Cerar (arhiv Štajerske novice, foto: Rade Bakračević)
Državni zbor, 26. september 2017
Spoštovani gospod predsednik,
cenjeni poslanke in poslanci,
pred vami je Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije do konca leta 2018. Ta dokument začrtuje temeljne poglede Slovenije v obdobju pomembnih odločitev, ki bodo v marsičem opredelile prihodnost Evropske unije. Usmeritve za čas, ki ga mnogi vidimo kot »okno priložnosti« za prehod k močnejši, odpornejši in razvojno uspešnejši integraciji.
Spremembe so potrebne, kajti novim razmeram v Evropi in svetu se je treba smelo prilagoditi. Nobena država ni otok, smo del širše skupnosti in civilizacije.
Zato je kljub ohranjenemu miru in gospodarskim uspehom doma težko biti miren in zadovoljen, ko se globalna razmerja korenito spreminjajo, ko je naša širša soseščina vse bolj nestabilna in so ljudje primorani množično zapuščati svoje domove in ko se soočamo z vse večjimi posledicami podnebnih sprememb.
V zadnjem desetletju je bila Evropa zaznamovana s stanjem permanentnega kriznega upravljanja. A v tem intenzivnem obdobju smo se veliko naučili, narejen je bil tudi marsikateri kakovosten preskok. Gospodarstvo si je zdaj že krepko opomoglo, optimizem je v vzponu, vendar to ni dovolj. Čas je, da se naučimo iz napak preteklosti in zastavimo pot naprej na način, da bomo na prihodnje velike izzive bolje pripravljeni.
Zato smo v ospredje te deklaracije, enajste zapored, odkar je Slovenija postala članica Evropske unije, postavili temeljne cilje, ki so bili enotno dogovorjeni konec marca letos na vrhu v Rimu: varnost, gospodarsko rast v povezavi s skrbjo za okolje in socialno državo ter zavzemanje za vodilno vlogo Evropske unije kot branika demokratičnih pridobitev v svetu.
Ti cilji so logična kombinacija, ki izhaja iz naših temeljnih vrednot in sposobnosti prilagajanja Evrope na hitre spremembe v svetu.
Protislovja razvoja, pred katera smo postavljeni, so izziv, za katerega ni dovolj razmišljati zgolj tradicionalno, v okopih preteklih političnih navad. Od vseh nas zahtevajo družbeno odgovorno in inovativno razmišljanje, spoštovanje pravne države ter zagotavljanje temeljnih demokratičnih vrednot. In v tem je tudi bistvo evropske povezave, ki ji pripadamo.
Spoštovani,
kljub zahtevnim izzivom pred nami, želimo na prihodnost Evropske unije gledati pogumno in z optimizmom. V zadnjem letu se je evropska družba na grožnje dezintegracije in obujanja protekcionističnih teženj v svetu odzvala z očitno povečano pripadnostjo skupnosti in ponovno oživljeno vero v Evropsko unijo. Tako kot se je tudi v zgodovini Unije že večkrat izkazalo, so lahko največje težave in izzivi tudi odlična priložnost za potrebne premike in nov zagon.
O prihodnosti Evropske unije pravzaprav razpravljamo že nekaj let, tudi Državni zbor je pri tem zelo dejaven. Vlada že dlje časa vodi široko zastavljen dialog z državljani in strokovno javnostjo. Začenši s ciljem poiskati učinkovitejši odgovor na ekonomske in socialne izzive.
Nato kot odziv na nove migracijske in varnostne pritiske na našo družbo. In ne nazadnje kot odziv na odločitev Združenega kraljestva o izstopu iz Unije in posledično iskanje učinkovitejše organiziranosti prihodnje Evropske unije. In z dialogom bomo nadaljevali tudi v bodoče.
Razprava o prihodnosti Evrope je intenzivna tudi v drugih članicah in evropskih institucijah. Še posebej v zadnjih mesecih je postala pomembna stalnica srečanj na najvišji ravni. Tudi pri nas, od obiska predsednika Evropskega sveta, predsednika in prvega podpredsednika Evropske komisije, premierov Malte, Švedske, Luksemburga, Belgije in Estonije, pa vse do obiska italijanskega kolega Gentilonija, ki je Ljubljano obiskal v začetku tega meseca.
Razlog za takšno intenzivnost razprave je dejstvo, da v Uniji še vedno obstajajo neravnovesja na številnih področjih, kar terja še večja skupna prizadevanja za njihovo odpravo. Poleg tega so se spremenile tudi varnostne razmere, Unija je izpostavljena pritiskom množičnih migracij, krizam v soseščini ter ne nazadnje digitalni revoluciji, ki spreminja ne le način komuniciranja, ampak celotna gospodarstva in življenje nasploh. Zato nujno potrebujemo skupne in celovite rešitve, ki bodo Unijo usposobile za prihodnost in utrdile njeno verodostojnost v odnosu tako do državljanov Evropske unije kot do tretjih držav.
V tem oziru sem prepričan, da moramo od številnih razprav kmalu preiti k odločitvam, kako naprej, in se osredotočiti na konkretne rešitve v prid državljanom. Pri tem pa se moramo najprej lotiti ključnih vsebinskih vprašanj. Institucionalne rešitve, o katerih je v zadnjem obdobju veliko govora, bodo zagotovo sledile. Dvigniti moramo socialne standarde v celotni Uniji, modernizirati družbene podsisteme, izboljšati konkurenčnost naše industrije, izgraditi pravni okvir za prosto in pošteno trgovino ter delovanje tujih investitorjev, obvladati migrantske tokove in prevzeti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Prav tako je treba doreči rešitve za dvig demokratičnosti in učinkovitosti Unije, pa tudi za dvig njene samozavesti in prepoznavnosti v svetu.
Predvsem pa moramo – in tu sem in bom še naprej zelo vztrajen – pri vsem tem imeti v mislih:
– da smo le skupaj lahko močnejši in učinkovitejši v prid državljanov,
– da sta za skupno dobro potrebna dialog in pripravljenost sklepati pametne kompromise ter
– da pri tem za nobeno ceno ne odstopamo od temeljnih vrednot in načel, na katerih temelji Evropska unija in na katerih moramo vztrajati in biti nanje ponosni.
V tem okviru bomo še posebej dejavni v smeri, ki jo je v svojem letnem nagovoru jasno zastavil predsednik Juncker z besedami, da smo unija vrednot, kjer pravna država ni izbira, temveč obveza. In da »biti del Unije, ki temelji na načelu pravne države, pomeni tudi sprejemanje in spoštovanje končnih sodb sodišč.« V ta okvir sodita tudi spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča glede meje med Slovenijo in Hrvaško in njena implementacija. Kajti pri tem ne gre za bilateralno vprašanje, temveč za temeljno vprašanje spoštovanja načela vladavine prava ter prava Evropske unije. Ne gre pozabiti, da je arbitražni sporazum neposredno povezan s pristopom Hrvaške k Uniji in da je imela pomembno vlogo pri tedanjem kompromisu tudi Evropska komisija. Kot kaže bo pomembno vlogo imela tudi v prihodnje.
Spoštovani,
Kot izhaja iz pričujoče Deklaracije, je naša načelna usmeritev glede prihodnosti Evrope jasna: Slovenija želi stabilno, povezano, enotno in ljudem prijazno Evropsko unijo. Pri tem želimo tvorno prispevati k njenemu nadaljnjemu razvoju in s tem ostati v njenem najbolj povezanem delu. A ob tem je treba vedeti, da je del teh naših prizadevanj tudi solidarnost in odprtost za spremembe.
Eden od razlogov za potrebo po ponovni razpravi o prihodnosti Evrope je tudi odločitev Združenega kraljestva za izstop iz Evropske unije. Vendar pogajanja o t.i. Brexitu v nobenem primeru ne smejo prevladati nad razpravo o prihodnosti Unije. Pogajanja niso in ne bodo enostavna, čeprav smo nanje dobro pripravljeni. Naše prioritete so znane. Upam, da bo v prihodnjih tednih kljub počasnosti dosedanjih pogajanj vendarle prišlo do zadostnega napredka, na osnovi katerega se bomo lahko pričeli pogovarjati tudi o bodočem celovitem odnosu Evropske unije z Združenim kraljestvom. Kot sem že dejal je naše vodilo v tem procesu znan slovenski rek »čisti računi, dobri prijatelji«.
Ob navedenih izzivih se bo spomladi naslednje leto intenzivirala tudi razprava o skupnem financiranju evropskih politik po letu 2020. Ta razprava bo zelo kompleksna, zaradi česar smo že pričeli s pripravami na pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru. Dejstvo je, da bo do sprememb na tem področju moralo priti. Po eni strani radikalne spremembe v financiranju obstoječih politik ne morejo biti vzdržne, po drugi pa bodo seveda morale biti ambicije in novi izzivi Unije ustrezno finančno podprti. Konkretnejša stališča do teh vprašanj bomo skupaj dorekli, ko bo Evropska komisija predstavila predlog novega večletnega finančnega okvira.
Cenjeni poslanke in poslanci,
dovolite, da predstavim še štiri prednostne cilje za naše delovanje v Evropski uniji v naslednjem letu in pol, ki so neposredno povezani s cilji Rimske izjave. Slednji so:
1. varna Evropa in varna Slovenija,
2. uspešni in trajnostni Evropa in Slovenija,
3. socialna Evropa in socialna Slovenija ter
4. močnejša Evropa v svetu.
V današnjih razmerah je v ospredju varnostna dimenzija, ki zadeva številna področja delovanja in je nujni pogoj za uspešno uresničevanje preostalih ciljev. Zato se bomo v naslednjem obdobju še naprej posvečali intenzivnemu delu na Evropski agendi za varnost. V tem okviru se je izkazalo kot ključno, da celostno povežemo instrumente notranje in zunanje varnosti, povečamo učinkovitost obstoječih instrumentov in oblikujemo kratkoročne in dolgoročne politike za preprečevanje in odpravo terorizma ter za preprečevanje radikalizacije in ekstremizma. Te politike se ne smejo osredotočati le na nujne ukrepe, temveč morajo predvideti tudi dolgoročne mehkejše pristope, med katerimi so najpomembnejši vzgoja in izobraževanje v duhu strpnosti ter medkulturni dialog.
Ob prizadevanjih za te cilje na ravni Evropske unije je naš prispevek pri tem ključen zlasti na območju Zahodnega Balkana, kjer se zavzemamo za tesnejše sodelovanje in nadaljnje zagotavljanje podpore in pomoči državam te regije.
Slovenija kot odgovorna članica schengenskega prostora daje viden in prepoznan prispevek k zagotavljanju varnosti zunanjih meja Evropske unije. Še naprej se bomo zavzemali za vrnitev k doslednemu izvajanju schengenske zakonodaje. Predpogoj za dosego tega cilja sta polna operativnost evropske mejne in obalne straže ter enotnost in sodelovanje držav članic pri celovitem reševanju migracijskega izziva. Kajti le z vključevanjem vprašanja migracij v druge politike, kot sta razvojna in humanitarna pomoč, bomo lahko uspešno prispevali k odpravljanju vzrokov migracij. Pri tem je ključna okrepljena pomoč državam izvora in tranzita. Predvsem v smeri preprečevanja nezakonitega priseljevanja ter zagotovitve zakonitih in organiziranih možnosti vstopa v Evropsko unijo, seveda v okviru naših realnih kapacitet za dostojno integracijo priseljencev.
Bistveni nauk preteklih nekaj let, ko smo iskali rešitve za premagovanje gospodarske krize, je ta, da moramo gospodarsko rast in konkurenčnost obravnavati v tesni povezavi z ohranitvijo in krepitvijo socialne države ter s trajnostnim razvojem. To je zelo zahtevna naloga, vendar izbire v resnici nimamo. Ne gre le za preživetje in blaginjo sedanje generacije, ampak tudi bodočih generacij. In predvsem v tem pogledu je treba na eni strani s konkretnimi ukrepi pomagati mladim, da najdejo primerno zaposlitev in se aktivno vključijo v procese odločanja, ter na drugi strani omogočiti starejšim, da bodo lahko aktivno in dostojno preživljali svojo starost. To so pomembni izzivi, o katerih bomo med drugim razpravljali tudi na Socialnem vrhu novembra na Švedskem.
V tem okviru je treba iskati tudi najboljše načine za večjo konvergenco in s tem stabilnost Evrope, za trdno ter odporno ekonomsko in monetarno unijo, krepitev njene socialne razsežnosti, za zmanjševanje razlik med državami in regijami ter za ohranjanje in krepitev skupnega prostora pretoka blaga, storitev in kapitala ter gibanja ljudi.
Pri tem moramo biti bolj odprti in znati prisluhniti tudi rešitvam, ki se nam morebiti v tem trenutku zdijo preveč smele. Kot sem dejal že v uvodu, v današnjih razmerah ni dovolj razmišljati zgolj tradicionalno. Bolje moramo izkoristiti različne družbene potenciale in biti vizionarji, sicer bomo razvojno zaostali za drugimi deli vse bolj spreminjajočega se sveta.
Spoštovani,
tedni in meseci pred nami bodo dobra priložnost za resen dogovor o konkretnem načrtu za enotnejšo, močnejšo in učinkovitejšo Unijo. Prva priložnost za to bo že konec tega tedna na srečanju voditeljev držav članic Evropske unije v Talinu, ki se ga bom udeležil. Upam in verjamem, da bo naslednjih 18 mesecev dobro izkoriščenih in da bomo najkasneje spomladi 2019 izoblikovali vizijo čvrste, učinkovitejše in v blagostanje ljudi usmerjene Evropske unije.
Pomemben sogovornik v tem procesu ste tudi vi, cenjeni poslanke in poslanci, zato bodo podrobnejši pogledi glede prihodnosti Evropske unije in njenega financiranja v prihodnjih tednih obravnavani v ustreznih odborih državnega zbora.
Spoštovani poslanke in poslanci,
Slovenija je pomemben del Evropske unije in Evrope nasploh. To nam priznavajo mnogi. Premalo se zavedamo, kaj vse znamo in kaj smo dosegli. Zato moramo tudi v prihodnje samozavestno in odgovorno prispevati k izgradnji bodoče Unije. Pri tem pa ohranjati trdnost njenih temeljev. Kajti Evropska unija bo demokratična, pravna in socialna, ali pa je več ne bo. Hvala.
The post GOVOR PREDSEDNIKA VLADE DR. MIRA CERARJA OB PREDSTAVITVI DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EU appeared first on .
